Aškerčeva domačija na Senožetih
Rimske Toplice so znane po zdravilni vodi, po bogati preteklosti in po Rimljanih, ki so pred 2000 leti in več hodili tod okoli. Pa to ni edino. Znane so tudi po Antonu Aškercu, ki se je komaj dveleten fantič preselil z "globokega" Globokega više, gor v hrib – na Senožete.
Hiša, v kateri je prebival s svojo družino, je dolgo po njegovem odhodu (ko je imel 12 let) dajala streho naslednjim generacijam Aškercev. V 80. letih 20. st. pa je uspelo zagnanim kulturnikom doma in s pomočjo cele Slovenije domačijo spremeniti v kulturni spomenik, tako da si vsak obiskovalec lahko ogleda hišo in njeno notranjost tako, kot je bila v Aškerčevem času.
V kmečki hiši obiskovalce pozdravi peč, ki je velikokrat topla. Kolovrat je ne dolgo nazaj še "gostil" volno, čelešnik (na peči), ki je držal trsko za osvetljevanje, pa že dolgo ni imel dela. Črna kuhinja, ki je bila nasproti vhodnih vrat, je danes le še spomin. Le vonj ožganih sten nas za trenutek popelje v preteklost. Prijazen pranečak Avgust obiskovalce popelje po hiši in marsikaj pove. Tudi kaj takšnega, česar ni moč najti v knjigah.
Domačija pa ni le kulturni spomenik, namenjen samo ogledu, ampak se v njegovi okolici in v sami hiši odvijajo prireditve – nekatere že kar tradicionalne (Pohod po Aškerčevi poti, literarni večer, večer pevskih zborov). Družina Aškerc je vedno pripravljena sodelovati z društvi in posamezniki v kraju in izven njega.
Aškerčeva domačija je odprta za ogled posameznikom in skupinam. Prav je, da se obiskovalci (predvsem skupine) najavijo na T: 03 573 62 98
Do domačije obiskovalci radi pridejo peš – od Rimskih term – 15 minut, ali pa se pripeljejo z avtom ali avtobusom vse do domačije.
Hiša, v kateri je prebival s svojo družino, je dolgo po njegovem odhodu (ko je imel 12 let) dajala streho naslednjim generacijam Aškercev. V 80. letih 20. st. pa je uspelo zagnanim kulturnikom doma in s pomočjo cele Slovenije domačijo spremeniti v kulturni spomenik, tako da si vsak obiskovalec lahko ogleda hišo in njeno notranjost tako, kot je bila v Aškerčevem času.
V kmečki hiši obiskovalce pozdravi peč, ki je velikokrat topla. Kolovrat je ne dolgo nazaj še "gostil" volno, čelešnik (na peči), ki je držal trsko za osvetljevanje, pa že dolgo ni imel dela. Črna kuhinja, ki je bila nasproti vhodnih vrat, je danes le še spomin. Le vonj ožganih sten nas za trenutek popelje v preteklost. Prijazen pranečak Avgust obiskovalce popelje po hiši in marsikaj pove. Tudi kaj takšnega, česar ni moč najti v knjigah.Domačija pa ni le kulturni spomenik, namenjen samo ogledu, ampak se v njegovi okolici in v sami hiši odvijajo prireditve – nekatere že kar tradicionalne (Pohod po Aškerčevi poti, literarni večer, večer pevskih zborov). Družina Aškerc je vedno pripravljena sodelovati z društvi in posamezniki v kraju in izven njega. Aškerčeva domačija je odprta za ogled posameznikom in skupinam. Prav je, da se obiskovalci (predvsem skupine) najavijo na T: 03 573 62 98 Do domačije obiskovalci radi pridejo peš – od Rimskih term – 15 minut, ali pa se pripeljejo z avtom ali avtobusom vse do domačije.
